Zgodovina

1.oktober 1863

Datum velja za rojstno letnico našega in hkrati prvega telovadnega društva na Slovenskem. Takrat je kranjska deželna vlada končno (le) potrdila društvena pravila. K temu je pripomogla tudi takratna zrušitev avstrijskega vladajočega absolutizma, ko so postale politične razmere za združevanje državljanov bolj ugodne, kar so izkoristili ljubljanski rodoljubi in začeli priprave za ustanovitev slovenskega telovadnega društva. Bernard Jentl, je 27. 2. 1862 izdal javni “Poziv” za pristopanje k snujočemu društvu, izvolili so pripravljalni odbor in sestavili društvena pravila.

“Poziv”:sd-narodni dom-zgodovina5
Zdrava duša v zdravem truplu – ‘Mens sana in corpore sano’
Vsakteremu bo že znano, kako koristna je telovadba ali gimnastika, kako se s telovadbo krepča telo in duša. Koristno bi bilo tedaj, da bi se gimnastika tudi v Ljubljani bolj vdomačila in da bi se napravilo gimnastično ali telovadno društvo. Kdor bi hotel pristopiti k tacemu društvu, naj naznani to s svojim podpisom. Vse drugo se bo natančno določilo, ko bo dosti podpisov.

Na občnem zboru 01.10.1863, ki je bil v prostorih ljubljanske čitalnice, se je zbralo 70 članov. Vodil ga je dr. Fran Žerovec, za prvega načelnika pa je bil izbran dr. Etbin Henrik Costa.

Društvo je dobilo ime “JUŽNI SOKOL”, po vzgledu poldrugo leto prej ustanovljenega “Praškega Sokola”. Dokazano pa je, da Južni Sokol ni bil ustanovljen na pobudo češkega predhodnika, ampak ob samostojni vnemi ljubljanskih zagnancev, ki so se nanj že dolgo pripravljali.

Prva leta delovanja

sd-narodni dom-zgodovina4Prva leta delovanja so bila zelo plodna. Prvo telovadnico so si uredili v Fröhlichovi hiši na Dunajski cesti in v njej telovadili do oktobra 1868, nato pa pri Cvajerju v Gradišču, odkoder so se preselili l.1896 v novozgrajeni Narodni dom (stavba današnje Narodne galerije), kjer društvo deluje še danes.
Že maja 1864 so začeli telovaditi na prostem in to na letnem telovadišču, v bližini današnjega letnega telovadišča Narodni dom. Na sredini telovadišča je bil postavljen 13 čevljev visok jambor, na katerem je vedno v času telovadbe vihrala slovenska zastava.

Prva javna telovadba, ki se jo je udeležila množica gledalcev, je bila že ob prvi obletnici ustanovitve, s pestrim telovadnim sporedom. Leta 1865 začne društvo nastopati tudi v gledališču na “bésedah”, prirejenih skupaj s čitalnico, večkrat tudi v dobrodelne namene. Veliko obiskovalcev so privabljali tudi silvestrski večeri, maškarade so zaslovele po vsej Sloveniji, prižigali so kresove z umetnim ognjem na Rožniku in Drenikovem vrhu ter prirejali izlete v bližnjo in daljno okolico. Povsod jih je prebivalstvo spremljalo z velikimi slavnostmi.

1868

sd-narodni dom-zgodovina3Še posebno slovesen je bil izlet 25.06.1868 skozi Ježico, Gameljne in Tacen v Šentvid, kjer je Sokole sprejelo na tisoče ljudi, saj je bil to prvi javni nastop naslednika Južnega Sokola, ki je prevzel ime “Ljubljanski Sokol”.

Preden so se začeli v političnem življenju Slovencev tako pomembni tabori, je bil predvsem Sokol, ki je široke množice prebujal k narodni zavesti, taborom pa je njegova udeležba dvigovala učinkovitost in sijaj.

Za to obdobje sta pomembna tudi izida dveh knjig, ki so nastale v našem društvu: Prva slovenska knjižica o pomenu telovadbe je izšla v “spomin novega leta 1864” pod naslovom “NEKAJ BESED O TELOVADSTVU” in vsebuje predavanje društvenega načelnika dr. E.H.Coste o pomenu telovadbe za posameznika in narod.

Drugo pomembno delo pa je bila prva slovenska strokovna knjiga “NAUK O TELOVADBI”, katerega prvi del”Proste vaje” je izšel leta 1867, drugi del “Vaje na orodju” pa l.1896. Zanimiv je tudi predgovor, saj ga je napisal eden naših najuglednejših mož, Fran Levstik, ki je bil nekaj let tudi društveni odbornik v Ljubljanskem Sokolu.
O takratnem obdobju je preroditelj telovadbe na slovenskem, dr. Viktor Murnik dejal :

sd-narodni dom-zgodovina2“Prav ta velik, da, mogočen vpliv je imelo društvo takoj prva leta svojega obstoja. Takrat je bilo krajevno torišče njegovega dela tako rekoč vsa Slovenija. Šlo je za prebujo vsega naroda z zavesti samega sebe, k tistemu, da bi vsi Slovenci rekli kakor pravi naša pesem:” Slovenec sem, Slovenec sem! Tako je mati djala, ko me je pestovala; zatorej dobro vem: Slovenec sem”! Tu ima naše društvo največje zasluge. Njegovo prebujevalno delo se ni omejilo na mesta in večja naselja. Na svojih slavnih izletih je šlo tudi v manjše kraje, med kmečko ljudstvo, se z njim bratilo, ki je tako spoznalo, da mu mestjani niso nasproti, da se v njih pretaka ista kri, slovenska kri. Tako je društvo vzbujalo zavest narodne enote.”

1896

Prav dr. Murnik je v tretjem desetletju delovanja postavil nove temelje slovenske telovadbe, na katerih deluje društvo še danes. Zavedal se je namreč, da brez dobrih strokovno podkovanih ljudi, ki bi znali prenašati znanje na druge, ne bo uspeha. Zato je l.1896 ustanovil prvi vaditeljski zbor na Slovenskem, leto kasneje uvedel žensko telovadbo, telovadbo naraščaja in starejših članov, leta 1907 pa je popeljal slovenske telovadce na prvo mednarodno tekmo v Prago.

Danes

Tudi danes pretežni program društva predstavlja splošna telovadba, ki temelji na osnovnih elementih športne gimnastike. Ti so povezani z osnovnimi motoričnimi elementi človeškega gibanja kot so lazenje, plazenje, skoki, preskoki, razne rotacije itd. In kdor obvlada te elemente, hitreje napreduje v drugih športih panogah. Zato radi pravimo da je gimnastika v športu to, kar je klavir v glasbi – osnova za napredovanje. Poleg tega so gimnastične vaje odlična oblika razgibavanja telesa v starostnem obdobju, saj z redno vadbo na prijeten način krepimo mišice in razgibamo sklepe ter si tako prihranimo marsikatero nevšečnost.

Tako so naši najmočnejši oddelki prav najmlajši (starši z otroki), cicibani, cicibanke, šolska mladina in starejše članice. Programi so kvalitetni, za izvedbo pa skrbi zadostno število usposobljenih vodnikov. Seveda pa v društvu sledimo tudi novejšim trendom v športni rekreaciji. Ponujamo programe aerobike, borilno veščino Aikido, telovadbo za starše. V naših prostorih je tudi v fitnes centru, kjer se lahko posvetite bolj individualni vadbi.

Društvo je prav tako dejavno na tekmovalnem področju, saj v naši študijski telovadnici na letnem telovadišču raste nov rod vrhunskih telovadcev z evropskim prvakom Mitjo Petkovškom na čelu. Študijsko telovadnico preveva namreč posebna telovadna energija, ki se je tam nabirala od mnogih odličnih športnikov, še posebej naj omenimo našega častnega člana in olimpijskega zmagovalca Mira Cerarja.

Vsako leto se nam pridruži okoli 1500 aktivnih članov, kar nas uvršča med največja športna društva v Ljubljani. Za naše člane v skladu s tradicijo poskrbimo tudi za družabno življenje.Vsako leto organiziramo prihod dedka Mraza, pustovanje in pomladno interno tekmovanje, kjer pokažemo, kako pridni smo bili v celem letu, med šolskimi počitnicami pa nadaljujemo aktivnosti izven telovadnice. Pozimi peljemo šolske otroke na tečaj smučanja na Pohorje, poleti pa za vse člane priredimo taborjenje v našem taboru ob morju, v Premanturi pri Puli.

Že prej smo omenili, da so se naši predhodniki vselili v to telovadnico daljnega leta 1896. Po nekaterih virih so že takrat ugotovili, da prostor ne bo ravno najbolj primeren za vse dejavnosti, vendar so se morali zaradi pomanjkanja denarja sprijazniti z doseženim. Toda želja po samostojnih prostorih ni nikdar zamrla in je bila v preteklosti včasih bolj oddaljena, včasih bližje uresničitvi. A tako blizu kot danes še ni bila. V športno garažnem kompleksu, ki naj bi zrasel na robu letnega telovadišča Narodni dom in kopališča Ilirija, bomo lahko uresničili vse ideje, kako še povečati in popestriti programe vadbe in s tem uveljavljati zdrav način življenja ter privabiti čim več Ljubljančanov.