Zdrava duša v zdravem truplu – ‘Mens sana in corpore sano’
Vsakteremu bo že znano, kako koristna je telovadba ali gimnastika, kako se s telovadbo krepča telo in duša. Koristno bi bilo tedaj, da bi se gimnastika tudi v Ljubljani bolj vdomačila in da bi se napravilo gimnastično ali telovadno društvo. Kdor bi hotel pristopiti k tacemu društvu, naj naznani to s svojim podpisom. Vse drugo se bo natančno določilo, ko bo dosti podpisov.Na občnem zboru 1. 10. 1863, ki je bil v prostorih ljubljanske čitalnice, se je zbralo 70 članov. Vodil ga je dr. Fran Žerovec, za prvega načelnika pa je bil izbran dr. Etbin Henrik Costa. Društvo je dobilo ime »Južni Sokol«, po vzgledu poldrugo leto prej ustanovljenega »Praškega sokola«. Dokazano pa je, da Južni Sokol ni bil ustanovljen na pobudo češkega predhodnika, ampak ob samostojni vnemi ljubljanskih zagnancev, ki so se nanj že dolgo pripravljali.
Prva leta delovanja so bila zelo plodna. Prvo telovadnico so si uredili v Fröhlichovi hiši na Dunajski cesti in v njej telovadili do oktobra 1868, nato pa pri Cvajerju v Gradišču, od koder so se leta 1896 preselili v novozgrajeni Narodni dom (stavba današnje Narodne galerije), kjer društvo deluje še danes.
Že maja 1864 so začeli telovaditi na prostem, in to na letnem telovadišču, v bližini današnjega letnega telovadišča Narodni dom. Na sredini telovadišča je bil postavljen 13 čevljev visok jambor, na katerem je vedno v času telovadbe vihrala slovenska zastava.Prva javna telovadba, ki se je je udeležila množica gledalcev, je bila že ob prvi obletnici ustanovitve, s pestrim telovadnim sporedom. Leta 1865 začne društvo nastopati tudi v gledališču na »bésedah«, prirejenih skupaj s čitalnico, večkrat tudi v dobrodelne namene. Veliko obiskovalcev so privabljali tudi silvestrski večeri, maškarade so zaslovele po vsej Sloveniji, prižigali so kresove z umetnim ognjem na Rožniku in Drenikovem vrhu ter prirejali izlete v bližnjo in daljno okolico. Povsod jih je prebivalstvo spremljalo z velikimi slovesnostmi.
1868
Še posebno slovesen je bil izlet, ki je 25. 6. 1868 potekal skozi Ježico, Gameljne in Tacen v Šentvid, kjer je sokole sprejelo na tisoče ljudi, saj je bil to prvi javni nastop naslednika Južnega sokola, ki je prevzel ime »Ljubljanski sokol«.Preden so se začeli v političnem življenju Slovencev tako pomembni tabori, je bil predvsem Sokol tisti, ki je široke množice prebujal k narodni zavesti, taborom pa je njegova udeležba dvigovala učinkovitost in sijaj.Za to obdobje sta pomembna tudi izida dveh knjig, ki sta nastali v našem društvu: prva slovenska knjižica o pomenu telovadbe je izšla v »spomin novega leta 1864« pod naslovom »NEKAJ BESED O TELOVADSTVU« in vsebuje predavanje društvenega načelnika dr. E. H. Coste o pomenu telovadbe za posameznika in narod.Drugo pomembno delo pa je bila prva slovenska strokovna knjiga »NAUK O TELOVADBI«, katerega prvi del, poimenovan »Proste vaje«, je izšel leta 1867, drugi del, poimenovan »Vaje na orodju«, pa leta 1896. Zanimiv je tudi predgovor, saj ga je napisal eden naših najuglednejših mož, Fran Levstik, ki je bil nekaj let tudi društveni odbornik v Ljubljanskem sokolu.
O takratnem obdobju je preroditelj telovadbe na slovenskem dr. Viktor Murnik dejal:
Prav ta velik, da, mogočen vpliv je imelo društvo takoj prva leta svojega obstoja. Takrat je bilo krajevno torišče njegovega dela tako rekoč vsa Slovenija. Šlo je za prebujo vsega naroda z zavesti samega sebe, k tistemu, da bi vsi Slovenci rekli kakor pravi naša pesem:” Slovenec sem, Slovenec sem! Tako je mati djala, ko me je pestovala; zatorej dobro vem: Slovenec sem”! Tu ima naše društvo največje zasluge. Njegovo prebujevalno delo se ni omejilo na mesta in večja naselja. Na svojih slavnih izletih je šlo tudi v manjše kraje, med kmečko ljudstvo, se z njim bratilo, ki je tako spoznalo, da mu mestjani niso nasproti, da se v njih pretaka ista kri, slovenska kri. Tako je društvo vzbujalo zavest narodne enote.
1896
Prav dr. Murnik je v tretjem desetletju delovanja postavil nove temelje slovenske telovadbe, na katerih deluje društvo še danes. Zavedal se je namreč, da brez dobrih strokovno podkovanih ljudi, ki bi znali prenašati znanje na druge, ne bo uspeha. Zato je leta 1896 ustanovil prvi vaditeljski zbor na Slovenskem, leto kasneje uvedel žensko telovadbo ter telovadbo naraščaja in starejših članov, leta 1907 pa je popeljal slovenske telovadce na prvo mednarodno tekmo v Prago.
2012
Narodna galerija je pridobila evropski projekt za obnovo in s tem se je moralo društvo izseliti iz prostorov, v katerih je bilo dolgih 117 let. 1. septembra 2012 smo sneli znak na Prešernovi 22. Društvena pisarna se je preselila v hišniško stanovanje v Študijski telovadnici. Študijska telovadnica zdaj gosti dejavnosti, ki so bile prej v Narodnem domu.
2015
Leta 2015 je društvo obnovilo prostore na Bleiweisovi. Obnovljena je bila fasada ter zamenjani so bili streha in okna. Prenovili smo tudi stranišča, garderobe in hodnik. Asfaltirali smo dvorišče pred vhodom in pobarvali ograjo. Študijska telovadnica je v pičlih dveh mesecih ponovno zasijala. Prenovo sta financirala Fundacija za šport in Eko sklad za kreditiranje okoljskih naložb.
daNES
Tudi danes pretežni program društva predstavlja splošna telovadba, ki temelji na osnovnih elementih športne gimnastike. Ti so povezani z osnovnimi motoričnimi elementi človeškega gibanja, kot so lazenje, plazenje, skoki, preskoki, razne rotacije itd. In kdor obvlada te elemente, hitreje napreduje v drugih športnih panogah. Zato radi pravimo, da je gimnastika v športu to, kar je klavir v glasbi – osnova za napredovanje. Poleg tega so gimnastične vaje odlična oblika razgibavanja telesa v starostnem obdobju, saj z redno vadbo na prijeten način krepimo mišice in razgibamo sklepe ter si tako prihranimo marsikatero nevšečnost.Društvo je že vse leta dejavno na tekmovalnem področju, saj je v naši študijski telovadnici na letnem telovadišču zrastel nov rod vrhunskih telovadcev z evropskim prvakom Mitjo Petkovškom na čelu. Študijsko telovadnico preveva namreč posebna telovadna energija, ki se je tam nabirala od mnogih odličnih športnikov, še posebej naj omenimo našega častnega predsednika in olimpijskega zmagovalca Mira Cerarja.
.png)
